STROKOVNI KOTIČEK

Search

Slovenske avtohtone pasme - ŠTAJERSKA KOKOŠ

Pasma štajerska kokoš je edina predstavnica slovenskih avtohtonih pasem kokoši v Sloveniji.


ZGODOVINA IN SEDANJOST ŠTAJERSKE KOKOŠI

Pasma je bila v 16. stoletju razširjena po vseh alpskih deželah - vse od Donave do Jadranskega morja in Panonske ravnine. Kot ožja, bolj skoncentrirana območja, pa se omenja južni del avstrijske Štajerske in območje med Muro ter Savo na slovenskem Štajerskem.

V letu 1902 je bil uradno sprejet opis (standard) pasme.

V zadnjih letih se stalež štajerske kokoši povečuje, a vendar je treba poudariti, da je ogrožena vrsta - stalež naj bi znašal okoli 1.600 kljunov (vir: Javna služba nalog genske banke v živinoreji). Zaradi maloštevilnih rej je treba posebno pozornost nameniti parjenju izven sorodstva.


ZNAČILNOSTI

Omenjena kokoš je lahkega tipa in ima veliko sposobnost samostojnega iskanja hrane. Kot pasemsko značilnost lahko omenimo čop iz podaljšanih peres za grebenom. Greben je srednje visok in pokončen, priuhki pa majhni in beli. Telo štajerske kokoši nosijo srednje visoke noge, bele barve in tanke kosti. Peruti štajerk so črno poškropljene, po sredini peres imajo svetle črte. Petelina spoznamo po rjavo-rdeči barvi glave, čopa, vratu in sedelca. Ramena in hrbet so obarvani temno rjavo-rdeče, spodnja stran trupa pa je črna. Rob peruti je rjav, po glavi, čopu, vratu in sedelcu rjavo rdeč, na ramenih in hrbtu temno do rjavo rdeč ter črn po spodnji strani. Rob črnih peruti je rjav. Telesna masa odrasle kokoši je od 1,8 do 2,2 kg, petelinov od 2,5 do 3,0 kg.

Štajerska kokoš je živahnega in pogumnega temperamenta.

NAMEN REJE

Izdelek, ki ga ponujamo na trg so jedilna in valilna jajca. Le-teh štajerska kokoš znese od 130 do 160 na leto. Jajca krasi značilna bela lupina.

V zadnjem času se povečuje tudi zanimanje za vzrejo kopunov (skopljeni oz. kastrirani petelini) - v preteklosti je bilo njihovo meso cenjeno na dunajskem dvoru.


NAČIN REJE

Ekstenzivna reja (prosta oz. pašna reja) nam prinese najboljše proizvodne rezultate. V njeni izvorni državi lahko najdemo največ, omenjene, proste reje v ograjenih ali neograjenih izpustih.

Kokoši, nastanjene v farmski reji, znesejo manja jajc kot v kmečki reji.



ZANIMIVOSTI

V preteklosti je obstajalo več imen, katera so predstavljala današnjo štajersko kokoš (štajerka, staroštajerka, celjska kokoš, domača čopka, hasnovita štajerska kokoš, domačegrudna kokoš, štajerska deželna kokoš).

Nekoč je obstajalo več barvnih tipov štajerske kokoši (rdeče-rjava, pšenično-rjava, grahasta), danes je ohranjena jerebičasta štajerska kokoš in v izredno majhnem številu tudi bela različica opisane pasme.