STROKOVNI KOTIČEK

Search

Apnenje tal

Kdaj je tla potrebno apniti?

Pri (pre)nizkem pH / Pri (pre)nizki vsebnosti kalcija

V teh dveh primerih priporočamo trošenje apnenca, ki je najlažja in najcenejša rešitev. Prvi korak je seveda opravljena analiza tal, ki nam pove vrednost pH tal in vsebnost kalcija v tleh. Apnenje predstavlja osnovo za vso nadaljnje gnojenje, ki ga bomo opravljali, saj je od zgornjih dveh faktorjev odvisna razpoložljivost hranil gojenim rastlinam. Pomembno je, da apnimo tam, kjer je to potrebno, izogibamo pa se delom, kjer je vrednost pH optimalna, saj v praksi previsok pH težje reguliramo, kot prenizkega.



Zanimivost: tla lahko zakisa presežek dušika v tleh, ki tja pride bodisi s prekomernim gnojenjem z dušičnimi gnojili, ali pa se sprosti iz organske mase v tleh. Ob obilnih padavinah se dušik pretvori v nitratno obliko in naprej v dušikovo kislino, ob tem pa se manjša vsebnost kalcija v tleh. Manjša vsebnost kalcija se odraža v nižji vrednosti pH.


Poglejmo si, kaj pomeni dodajanje apnenca kislim tlom: tla z nizko vrednostjo pH oziroma kisla tla imajo presežek vodika. Apnenec kot kalcijev karbonat (CaCO 3 ) se veže s presežkom vodika (H), rezultat vezave pa so kalcij, voda in ogljikov dioksid, torej samo dobrodošle snovi, ki niso ekološko sporne. Običajno želimo vrednosti pH med 6,3 in 6,8, kar ustreza večini pri nas gojenih poljščin, saj se pri teh vrednostih v tleh sprostijo skoraj vse bistvene hranilne snovi, ki jih poljščine potrebujejo za optimalno rast in razvoj.



Pomembno je, kakšen apnenec izberemo za apnenje kmetijskih površin. Sestava apnenca se lahko razlikuje v vsebnosti kalcijevega oksida (CaO). Po hitrosti delovanja ločimo grobo mlet apnenec in apnenčevo moko. Grobo mlet apnenec ima počasnejše in dolgotrajnejše delovanje, medtem ko apnenčeva moka deluje bistveno hitreje. Hitrost delovanja apnenca je odvisna tudi od načina obdelave tal, ki se ga na kmetiji poslužujemo in od letne količine padavin. Čas trajanja oziroma učinkovitosti apnenca v tleh je okoli 3 leta.


Pomembna je kemijska sestava apnenca, torej vsebnost ostalih hranilnih snovi. Najbolj moramo biti pozorni na vsebnost magnezija, glede na to ločimo:

Kalcitni apnenec (vsebuje veliko kalcija in malo magnezija) / Dolomitni apnenec (vsebuje veliko kalcija in veliko magnezija)


Apnenja se kljub optimalni pH vrednosti v tleh poslužujemo tudi takrat, ko želimo v tla vnesti kalcij. Kalcij je namreč relativno velika molekula, medtem ko je magnezijeva molekula precej manjša. Na kmetijskih površinah stremimo k večji vsebnosti kalcija, saj so tla posledično bolj porozna, imajo večjo drenažno sposobnost in so na dolgi rok bolj zdrava. Dodajanje apnenca ima ugoden vpliv na mikrobiološko aktivnost v tleh in na rast koreninskega sistema posevka.



Kateri čas v letu je najprimernejši za raztros apnenca po kmetijskih površinah?

Običajno se apnenja poslužujemo v jesenskem času, po spravilu glavnih poljščin. Apnimo po strnišču in v primeru ornih površin tla nato obdelamo, da apnenec pomešamo s prstjo in tako zagotovimo čimprejšnje delovanje le-tega. Apnimo lahko tudi spomladi pred setvijo, vendar pa učinek apnenja morda ne bo izražen že v isti rastni sezoni.