Namen podrahljavanja tal je razbijanje neprepustne plasti tal, ki je neugodna za razvoj rastlin, saj preprečuje pravilen razvoj koreninskega sistema. Nad neprepustno plastjo se zadržuje voda, kar slabo vpliva na rast in razvoj gojenih kultur. S podrahljavanjem v tleh vzpostavimo vodne tokove. Njihova naloga je odcejanje vode v spodnje plasti ob obilnih padavinah in dvig vode v zgornje plasti tal ob suši.
Ponavadi govorimo o dveh neprepustnih plasteh v tleh. Prva, plitvejša, nastane ob prekomerni uporabi orodij za obdelavo tal, predvsem ob konstantni obdelavi do iste globine. Znano je, da takšno plast povzroča plug, pa tudi krožne brane in druga orodja z delovnimi elementi, razporejenimi po celotni obdelovalni površini. Druga, globlja plast, je običajno naravna.
Podrahljalniki obstajajo v nekaj izvedbah. Najenostavnejši so togi podrahljalniki, ki so namenjeni izključno razbijanju neprepustne plasti tal. Njihovo ogrodje je močno, saj nanj ob uporabi delujejo velike sile. Na ogrodje je pritrjen nosilec, nanj pa klinast delovni element, ki reže skozi tla. Obstajajo tudi vibracijski podrahljalniki, ki med delovanjem vibrirajo v navpični smeri in tako rahljajo nekoliko širše območje, kot togi podrahljalniki.
Posebna izvedba tega orodja je drenažni podrahljalnik, ki ga uporabljamo na naši kmetiji. Ta ima na zadnjem delu pritrjen cilinder, ki na dnu jarka ustvarja kanal. Na ta način se vlažna tla hitreje izsušijo in segrejejo, nam pa je omogočena zgodnejša obdelava tal in setev željene kmetijske kulture.
Comments